VSEBINA PETICIJE

Januarja 2023 je začela veljati novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki med drugim prinaša nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo (kar zaradi visoke inflacije de facto pomeni nižje neto plače za vse), zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov (posebej normiranih zavezancev) in visoko izobraženih kadrov, otežuje notranje lastništvo podjetij ter bistveno poslabšuje socialni položaj kmetov na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje.

Zaradi namer politike, ki je v časih negotove gospodarske situacije in rastoče inflacije nerazumno ostra do delovno aktivnih ljudi, še posebej do srednjega razreda, in bo pomembno vplivala tudi na nižjo samooskrbo s hrano, ter neupravičeno posega v ustavno zagotovljene pravice do enakosti in razpolaganja z lastnino, je široka koalicija 13 organizacij s področij gospodarstva in kmetijstva s skupno izjavo pozvala, naj politika zaustavi neustavne korake, ki bi lahko nepopravljivo vplivali na blaginjo vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Izvajanje zakona je treba nemudoma ustaviti, zakon pa popraviti skladno z ustavnimi pravicami in na podlagi izhodišč, ki zagotavljajo:

• višje neto plače za vse,
• krepitev srednjega razreda,
• višjo samooskrbo na področju hrane,
• enakopravne pogoje pri notranjem odkupu podjetij.

Strinjanje s podanimi izhodišči potrdite s svojim podpisom:

DOHODNINA

Dohodnina (davek od dohodka fizičnih oseb) je tema, o kateri civilna družba, politične stranke in sindikati v Sloveniji razpravo vodijo zelo zagnano, saj spremembe v dohodninskem sistemu dojemamo kot vprašanje družbene pravičnosti, ki določa, kdo mora v kolikšni meri prispevati v dobrobit družbe. Gre za prerazporejanje dohodka, saj so posamezniki z visokimi dohodki visoko obdavčeni, medtem ko tisti z nizkimi dohodki plačujejo dohodnino po nižji davčni stopnji. Tako z dohodnino blažimo dohodkovno neenakost med posamezniki, ko finančno bolje situirani posamezniki prispevajo več v skupno dobro.

Pri dohodnini se prepletata dve vrednoti: solidarnost in pravičnost. Kadar sta v pravem ravnovesju, gre za stabilen davčni sistem. Kadar nista, sta poligon za številne, praviloma ideološko obarvane razprave. V Sloveniji pri dohodninskem sistemu še nismo našli ravnovesja, zato se razprave vrtijo okoli vprašanja, kaj je pravično in kaj ne. V širši publiki bi se morali pogovarjati tudi o ekonomskih in družbenih posledicah trenutne ureditve, pa tudi o alternativnih modelih, saj ima vsaka davčna ureditev posledice za ekonomski razvoj in s tem na blaginjo v Sloveniji kot celoti. Zlasti majhno, odprto gospodarstvo, kot je slovensko, mora poleg notranjepolitičnih vidikov upoštevati tudi mednarodno davčno konkurenčnost. Previsoki davki imajo znane negativne posledice za zaposlene in za gospodarstvo: negativno vplivajo na gospodarsko rast, povzročajo višjo brezposelnost in nižje plače, povzročajo odliv talentov in kapitala, spodbujajo težnjo po utaji davkov in sivi ekonomiji ...

IMPLIKACIJE NOVEGA ZAKONA O DOHODNINI

Da bi Slovenija povečala delež delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, mora ustvariti za to potrebne pogoje in okolje. Zlasti mora postati konkurenčna pri davčni zakonodaji. V primerjavi s sorodnimi državami imamo zelo visoke stopnje davka na dohodek fizičnih oseb, katerih dohodki presegajo povprečno plačo. S tako obdavčitvijo je Slovenija izrazito nenaklonjena srednjemu razredu, čeprav je razvoj vsake družbe najbolj odvisen prav od srednjega razreda. Zadnja novela zakona o dohodnini je to ideologijo še podčrtala, saj je poslabšala blaginjo vseh delovno aktivnih ljudi v Sloveniji. 

Podpisniki si želimo, da končno spremenimo paradigmo in znižamo pretirano visoko obdavčitev dohodkov posameznikov. Politiko, gospodarstvo in druge družbene skupine pozivamo, da v dialogu poiščemo rešitve, da bo vsem državljanom bolje. Slovenija to zmore.